PREDAVATELJI 

je mladinski delavec s Finske in je strokovnjak za skupnostno delo; v svoji poklicni karieri se je dosti časa posvečal mladinskim delavnicam in pa populaciji mladih s težavami zaradi zlorabe mamil. Njegova strokovna zanimanja pa segajo še širše: od digitalnega mladinskega dela do preventivnega dela z mladimi, spletnega učenja, vse to v okviru neformalnega izobraževanja.

• Na področju finskega mladinskega dela deluje od leta 2006, na področju evropskega mladinskega dela pa od leta 2014. Kot mladinski delavec je zaposlen v Mladinskem centru Marttinen, ki je eden od devetih nacionalnih mladinskih centrov na Finskem, to so izobraževalne ustanove za organizacijo tečajev, taborov in prostega časa za mlade.
• Kot koordinator mednarodnega mladinskega dela sodeluje s finskimi in tujimi organizacijami ter jim pomaga pri njihovih mednarodnih dejavnostih, kot so mladinske izmenjave, projekti evropske solidarnostne enote, projekti mobilnosti mladinskih delavcev in drugi projekti Erasmus +.
• Ima izkušnje z delom z mladimi z manj možnostmi ter otroki in mladimi, ki so v skrbništvu.
• V nevladni organizaciji YAD (Mladi proti drogam) sodeluje z mladimi s težavami zaradi zlorabe substanc; organizacijo trenutno zastopa kot član upravnega odbora.
• Sodeloval je v projektu, ki je razvil orodja za strokovnjake, ki delajo z mladino s težavami zaradi zlorabe drog in v projektu, kjer je YAD razvil storitve samopomoči za mlade in mladostnike, ki se soočajo s težavami zaradi zlorabe substanc.
• Več informacij na: https://samisorjonen.eu/

KAKO SE SOOČITI Z MLADIMI S TEŽAVAMI ZARADI ZLORABE DROG IN KAKO ZAČETI DELO ZA ZMANJŠANJE VNOSA/ZAUŽITJA KOLIČIN IN POVZROČENE ŠKODE ZARADI ZLORABE DROG

V tem predavanju se bomo skozi t. i. model KASVI (angl. PLANT) poglobili v intervencijski model za preprečevanje zlorabe konoplje, ta pristop spoznali in se opremili z orodji za zmanjševanje škode ter iskali pristope oziroma načine za motivacijo mladih, da zmanjšajo ali prenehajo uporabljati konopljo oziroma droge na splošno.

Poudarki bodo na naslednjih temah:
• dejstva o konoplji
• matrica za ocenjevanje uporabe CAST (presejalni test za zlorabo konoplje)
• akcijski načrt za spremembe
• konopljin dnevnik

je dr. psihologije, izr. prof. zakonske in družinske terapije na SFU Ljubljana in na Teološki fakulteti Univerze v Ljubljani, zakonska in družinska terapevtka ter supervziorka, samostojna svetovalka na področju socialnega varstva in deluje v Študijskem raziskovalnem centru za družino.

• Predava, vodi delavnice in izvaja supervizije ter izobraževanja za različne socialno-varstvene in izobraževalne ustanove.
• Raziskuje in objavlja s področja odnosov, dela z ljudmi, družine in navezanosti. Ustanovila je Skupino za mlade mamice, je soavtorica in avtorica knjig ter raziskovalka na področjih teorije navezanosti, nevropsihologije, spremembe v terapevtskem procesu, starševstva ter razvojnih ciklusih družine.

ZNAČILNOSTI MOŽGANSKEGA DELOVANJA PRI MLADOSTNIKIH IZ RANLJIVIH SKUPIN

Razumevanje preoblikovanja možganov v obdobju mladostništva je temelj učinkovitega dela z njimi. Pri mladostnikih, ki prihajajo iz ranljivih skupin in so dostikrat žrtve čustvenih, fizičnih, spolnih zlorab in zanemarjanja ter pogosto tudi uporabniki najrazličnejših drog, je to še toliko bolj pomembno.

Neustrezno starševstvo in zaznamovanost zgodnjega razvoja v obdobju mladostništva razkrije vso svojo globino in širino. Za zunanjim vedenjem je zato nujno prepoznati globoko čustveno nereguliranost, preplavljenost ali zamrznjenost, ki onemogočajo normalen razvoj in integracijo možganov ter preprečujejo mladostnikov nadaljnji razvoj. S pomočjo na čustveno regulacijo in čustveno varnost usmerjenega dela z mladostniki pa se lahko vzpostavi odnos, ki postane temelj preoblikovanja njegove notranje organske in s tem tudi čustvene strukture, ki nadalje omogoči razvoj novih oblik delovanja.

je psihiatrinja, družinska sistemska psihoterapevtka, vodja seminarskih skupin za spremljanje zgodnjega razvoja v domačem okolju (Infant observation).

• Ima 30 let delovnih izkušenj v psihiatrični in psihoterapevtski ambulanti za odrasle. Poleg intenzivnega kliničnega dela se posveča procesom zgodnjega razvoja, vodenju izkustvenega izobraževanja psihoterapevtov.

SPREMLJANJE ZGODNJEGA RAZVOJA

Na konferenci bo predstavljena izkustvena učna metoda Spremljanje zgodnjega razvoja (Infant observation), ki jo je na pobudo J. Bowlbyja 1948. leta razvila E. Bick. Cilj metode je bila priprava otroških psihoanalitikov na delo z otroki. Nespremenjena ali za različne poklice nekoliko modificirana ostaja uporabna vse do danes. Je učna metoda v  izobraževanju psihoanalitikov in tudi vseh drugih strokovnjakov v poklicih pomoči, nege, vzgoje, izobraževanja, ki delajo z otroki oziroma nasploh z ljudmi. Pomaga pri razumevanju vedenja in ravnanja otrok, še posebej, ko so ti ‘neorganizirani’ (čustveno, vedenjsko, odnosno …). Pomaga nam najti drugo perspektivo, omogoča fleksibilnost in sposobnost misliti iz otrokovega zornega kota. To strokovnjaku pomaga pri razumevanju motivov, vzgibov, pomenov ravnanj otroka, mladostnika, človeka in mu nudi pomoč pri odzivanju, ki pripelje k ustreznejši rešitvi. Lažje se izognemo pasti, da ponovimo neustrezno ali travmatsko interakcijo iz otrokove zgodovine. Vzgojni, terapevtski, korektivni strokovni ukrepi tako stečejo na bolj pomirjujoč, za strokovnjaka bolj zadovoljujoč, za odnos pa bolj empatičen način.

je Belgijec, ki od leta 2003 z družino živi na Gorenjskem. Po izobrazbi je socialni delavec in zadnjih 25 let dela z mladimi iz ranljivih skupin. Prek svojega poklica je zgradil svojevrsten most med rodno Belgijo in Slovenijo. V neprofitnem zavodu Manipura, katerega ustanovitelj je, je vzpostavil mrežo izmenjav prostovoljcev; v Slovenijo prihajajo mladi Belgijci z manj priložnostmi, ki tukaj dobijo povsem drugačno življenjsko izkušnjo. Na drugi strani pa slovenski prostovoljci odhajajo na izmenjave v tujino, denimo v Estonijo, Makedonijo, na Sardinijo, Finsko, Malto itd.

• »Začeli smo tako, da so v Slovenijo začeli prihajati belgijski mladostniki, ki imajo zaradi ekonomskih, družinskih, geografskih ali drugih dejavnikov manj možnosti kot drugi. Zanje v Sloveniji poiščemo gostiteljsko družino, pri kateri ostanejo dva do tri mesece. V tem času smo uspeli vzpostaviti mrežo gostiteljskih družin po vsej Sloveniji. Večina teh mladostnikov ima določene težave, prihajajo iz velikih mest in v Sloveniji dobijo povsem drugačno izkušnjo.«
• Več informacij na: http://www.zavod-manipura.org/

PROJEKTI IZKUSTVENEGA UČENJA

Kljub starševski ljubezni se pri vzgoji pogosto zatakne. V procesu odraščanja se lahko pojavijo težave, ki se včasih zdijo tako nepremagljive, da pozabimo, da ima vsak mladostnik v sebi potenciale za razvoj notranje moči in zaupanja vase. Včasih je zato potrebno poiskati malce drugačno pot. Mnogim mladostnikom pomaga, da se za nekaj časa umaknejo od vsega poznanega, si vzamejo čas za razmislek in za pridobivanje novih izkušenj …

S tem namenom smo leta 2003 začeli iskati slovenske družine, ki so bile za dva ali tri mesece pripravljene vzeti k sebi mlada belgijska dekleta, jim ponuditi družinsko toplino in priložnost za učenje preko izkušenj. Od prvih začetkov pred več kot desetimi leti pa do danes se je projektov udeležilo preko 130 mladostnikov, sodelovali pa smo z več kot dvajsetimi slovenskimi družinami in posamezniki. Na začetku samo dekleta, od leta 2011 naprej pa tudi fantje, so pridobivali delovne izkušnje in krepili svojo samozavest preko različnih opravil na kmetijah ter pomagali pri skrbi za mlajše otroke.

Prek zavoda Manipura pa mladi slovenski prostovoljci odhajajo tudi na prostovoljno delo v tujino. Tudi za slovenske mladostnike je zelo pomembno, da gredo v tujino, da dobijo izkušnjo drugačne kulture. Vsak mladostnik na ta način postane močnejši, bolj neodvisen, samozavestnejši. Zagotovo je to neprecenljiva izkušnja za vsakega mladega.

prihaja iz Antwerpna iz Belgije in je trener, vodnik za trenerje in „gozdno kopanje“. Z odliko je diplomiral iz uporabne psihologije (Lessius Hogeschool Antwerpen) ter vodenja človeških virov (Vlekho, Bruselj).

• Osredotoča se na duševno zdravje in na naravi temelječe zdravstvene prakse.
• Delovne izkušnje si je pridobil kot vodnik za „gozdno kopanje“ in trener duševnega zdravja Treewis.
• Organizira in vodi aktivnosti “gozdnih kopališč” za posameznike, skupine in ekipe, tako za rekreacijske kot zdravstvene namene.
• Več informacij na: https://treewise.be/my-roots/

“GOZDNO KOPANJE” IN AKTIVNOSTI NA PROSTEM ZA DUŠEVNO ZDRAVJE MLADIH IZ RANLJIVIH SKUPIN

“Gozdno kopanje” je nov koncept v svetu zdravja, ki prihaja iz držav, kot so Japonska, J. Koreja, skandinavske države in druge. Z gozdno “kopeljo” gremo na „potapljanje“ po gozdu in naravi, da bi obnovili temeljno, zdravo vez med naravo in nami. Gre za čuječ in osmišljen izlet v naravo s ciljem izboljšati svoje razpoloženje in nadgraditi miselne in čustvene strategije spoprijemanja z izzivi. Ta praksa ponuja presenetljivo široko paleto koristi za naše telesno in duševno zdravje. Znanstvene raziskave so nedavno začele potrjevati in razkrivati zdravilne učinke te zelene terapije.

„Gozdno kopanje“ in druge aktivnosti na prostem so zelo pomembne in koristne pri delu z ranljivimi skupinami mladih. Po eni strani deluje ta aktivnost (preventivno ali kurativno) na zmanjševanje stresa in kot regulator razpoloženja mladih v akutnih čustvenih ali kriznih situacijah. Po drugi strani pa je alternativna in smiselna metoda za samoanalizo, samokontrolo in samorazvoj. Dolgoročno lahko ustvari pozitivne spremembe tako v miselnih vzorcih kot tudi v razvijajoči se čustveni inteligenci, kar bo mladostnike vodilo k večji samozavesti in empatiji ter boljši odpornosti. Končni cilj je, da mladi iz ranljivih skupin usvojijo načine za svoje opolnomočenje.

je vodja projektov v Kulturno-izobraževalnem društvu PiNA iz Kopra.

• Je članica Movitovega bazena trenerjev in Mladinskega sveta Slovenije; sodeluje z različnimi mednarodnimi organizacijami, ki se ukvarjajo z mladimi iz ranljivih skupin in solidarnostjo.
• Z mladinskim delom se je ukvarjala že pri tabornikih. Preko dela v evropski prostovoljski službi in različnih mladinskih organizacijah je spoznala vse vidike vodenja projektov ter vodenja skupin mladih in starejših.
• Vodila je več izobraževanj za managerje nevladnih organizacij, treningov za trenerje, treninge na področju človekovih pravic in globalnega učenja.
• Njena strast je odkrivanje potenciala v ljudeh ter skupinah in spodbujanje njegove uresničitve. Na vrh prioritetne lestvice postavlja socialno vključevanje in zagotavljanje varnega prostora za pripadnike manjšin.

ZAGOTAVLJANJE VARNEGA/VARNEJŠEGA PROSTORA PRI MLADIH IZ RANLJIVIH SKUPIN

Vsak izobraževalec, mladinski delavec ali trener se sreča s situacijo, ko se v skupini razmerja moči postavijo v neravnovesje. Izjemnega pomena je, da se v skupini že na začetku vzpostavi varen prostor. Udeležence se povabi v skupno oblikovanje in izražanje tega, kaj jim zagotavlja prostor, ki jim omogoča izražanje in udejstvovanje znotraj skupine.

Skozi izkustveno delavnico bomo izvedeli, kako vzpostaviti varen prostor, kako prepoznati dejavnike, ki varen prostor rušijo, in kako jih preoblikovati. Spoznali bomo, kako ustvarimo prostor, ki omogoča kakovostno skupinsko delo, kako podamo povratno informacijo, ki prispeva k izboljšanju dela skupine, in predvsem orodja za reševanje konfliktov. Raziskovali bomo, kako ravnati takrat, ko se nam zdi, da stojimo v prostoru, ki nam je kot izobraževalcem neprijeten, kako ohraniti vključujoče okolje in skupaj s skupino premagati frustracijo z empatijo, aktivnim poslušanjem in orodji, ki nam pri tem lahko pomagajo. 

je profesor socialne pedagogike in inkluzivnega izobraževanja na Inštitutu za vzgojo in izobraževanje na Univerzi v Celovcu v Avstriji. Njegova glavna raziskovalna področja so raziskave o mladih, varstvo otrok in mladine, teorija izobraževanja s poudarkom na socialni pedagogiki, socialnem delu in zdravju.

• Na področju otroškega in mladinskega varstva je opravil raziskovalni projekt o pomembnosti odnosov med sorojenci v Otroških vaseh SOS. Študija o izobraževalni poti oseb, ki zapustijo oskrbo, je bila prva raziskava v Avstriji na to temo. Sodeloval je tudi pri razvoju avstrijskih standardov kakovosti za nadomestne oskrbe.
• Ukvarja se tudi s platformo 18+, katere namen je izboljšati položaj oseb, ki zapustijo oskrbo. Sodeluje z avstrijsko organizacijo FICE, ki si prizadeva za profesionalizacijo dela na področju oskrbe zunaj doma.

IZZIVI IN PRISTOPI DELA Z MLADIMI IZ RANLJIVIH SKUPIN V ALTERNATIVNI OSKRBI

V predavanju se bom osredotočil na mlade, ki s svojim vedenjem predstavljajo izziv za sistem oskrbe, saj to vodi v izključenost in prekinitve oskrbe. Nekatere strokovne prakse in strukturni pogoji sistema oskrbe otrok in mladostnikov so poleg težav, ki jih imajo ti mladi, navadno še okrepili tovrstne izide oskrbe. Razprave o kakovosti oskrbe otrok in mladostnikov v Avstriji so privedle do razvoja nacionalnih standardov kakovosti alternativnih oblik oskrbe, ki jih usklajuje FICE Austria. Najprej bom iz teh standardov kakovosti izpeljal merila za “dobro delo” z mladimi iz ranljivih skupin. Nato si bomo pogledali, kaj se lahko naučimo iz zgodovinskih pristopov k skrbi za dobrobit mladih, opisanih v konceptih Augusta Aichhorna in Siegfrieda Bernfelda. Na koncu bom pokazal primere dobre prakse, ki lahko spodbudijo delo z mladimi iz ranljivih skupin v alternativnih oblikah oskrbe.

je dijak 1. letnika Gimnazije Ledina v Ljubljani. Sodeluje pri nastajanju šolskega glasila in je trenutno pripravnik dijaške skupnosti Gimnazije Ledina.

• V prostem času rad fotografira ter fotografije tudi ureja, potuje, raziskuje in se druži s prijatelji. Ko mu čas dopušča, pa se usede za klavir in se sprosti ob glasbi.

PRIMERJAVA MED PANDEMIČNO IZČRPANOSTJO PRI MLADIH S ČUSTVENIMI IN VEDENJSKIMI TEŽAVAMI IN PANDEMIČNO IZČRPANOSTJO PRI MLADIH BREZ TEŽAV

Pandemija Covid-19 je močno vplivala na vse ljudi in ves svet. Stvari, za katere si nismo nikoli mislili, da jih bomo potrebovali, so postale del našega vsakdana (nošenje mask, redno razkuževanje rok, varnostna razdalja, samoizolacija idr.); vse to vpliva na naše telesno in duševno počutje.

V svojem prispevku se bom osredotočil na psihično in fizično stanje mladih s čustvenimi in vedenjskimi težavami v času pandemije. Njihovo stanje bom primerjal s psihičnim in fizičnim stanjem drugih mladih v generaciji. Predstavil bom, kako se je spremenilo njihovo počutje, motivacija, zagnanost, telesna pripravljenost in dojemanje sveta na sploh. Raziskava temelji na odgovorih dveh skupin anketiranih dijakov iz različnih slovenskih srednjih šol in dijaških domov.